Opomba: avtorja tega slovarčka sta Nina Orešič in Rok V. Klančnik, vendar je treba opozoriti, da je prvi poslovenil nekatere izraze iz tanga, zlasti plesne elemente, Matej Orešič februarja 1998.
Če želite preskočiti kakšno rubriko, kliknite na spodnje linke:
1. Tango: glasbeni izraz s štiričetrtinskim taktom.
2. Tango: ples, na osnovi ritmične hoje in pozicijskih elementov, improviziran na ritem ali različne inštrumente v okviru istoimenske glasbe.
3. Tango: skupen termin za glasbeno-plesni izraz iz območja Ria de la Plate, zlasti Buenos Airesa in Montevidea.
Tango de Salon: tango, ki se pleše, improvizira, na plesiščih, plesnih dvoranah, tudi vežah, celo na športnih igriščih. Tudi “milonga”. “Tango de salon” praviloma uporabljamo za oznako plesa na kabarejsko, tudi “di Sarlijevsko” in Pugliesejevo glasbo, ki sloni na izraženi melodiji in 4×4 ritmu ter vsebuje veliko postankov in nenadnih elementov. “Tango de salon” predvideva dolge, elegantne korake in veliko število okraskov (adornos), trikov (amagues), potegov (arrastres), vrtenja (giros) in drugih elementov (glej: Plesni elementi). Manj primerno za zelo natrpana plesišča. Plesalca sta vzravnana, vendar njun položaj spominja na črko A (nogi imata veliko prostora, telesi pa sta si vse bližje), abrazo (objem) pa črko V, ker sta si z desnim moškim in levim ženskim ramenom bližje kot z nasprotnim prijemom z zapestmi. Ronda (smer plesa nasproti urnim kazalcem) je v tem slogu obvezna.
Tango Orillero (razvil se je v predmestjih Capitala Federal, Lanus, Avellaneda): Slog, ki je danes spet aktualen, v času Zlate dobe v plesnih dvoranah BA-ja ni bil zaželen. Nekdaj so ga plesali v predmestjih, kjer je bilo več prostora, pa tudi na ulicah. Za ta slog je značilna podobna postura kot pri salonskem tangu, črki A in V, objem pa je lahko odprt ali bolj zaprt. Najbolj se razlikuje od tanga de salon po tem, da ne predvideva obvezne ronde, torej se lahko plesalci gibljejo po svoje. Sicer pa je bolj ali manj podoben tangu de salon, s tem, da predvideva tudi elemente in korake, ki so značilni za “ric-tic-tic” ritem d’arienzovsko ritmične glasbe, na primer ocho cortado. Skratka: gre za nekakšno združitev salonskega in milonguero tanga.
Tango Milonguero (za nekatere kritike sicer dokaj slaba oznaka, zato raje uporabljajo nazive apilado-, cafe- in confiteria-tango): Za ta ples je značilna zelo tesna postura (objem) in zelo omejeno število elementov. Plesalca sta si prsi-ob-prsi (v Argentini temu rečejo “apilado”), ženska objame moškega čez tilnik, nogi imata zelo malo prostora, zato mnogim ta slog ni blizu. Priljubljen je na primer v Italiji. Uporabljajo se predvsem različne hoje, osmice in presekane osmice (ocho cortado). Tak ples je primeren za hitro, ritmično glasbo Juana D’Arienza, Rodolfa Biagija, Ricarda Tanturija, in drugih oziroma, kot tudi nekateri omenjajo za tako imenovani ric-tic-tic ritem (prisluhni D’Arienzu).
Club Tango združuje salon in milonguero sloga. Club tango se pleše vzravnano, v črkah A in V, vendar ima dokaj omejeno število elementov, a tudi obrate (giros), pri čemer se objem sprosti, da ima plesalka dovolj neodvisnosti pri gibanju, hkrati pa dosti ritmičnih figur in ocho cortado, kot pri milonguero slogu. Plesalci spoštujejo rondo, sicer pa se club praviloma pleše na ric-tic-tic ritem oziroma D’Arienza in Biagija.
Liquid Tango: slog, ki se šele poraja, vendar tudi ta praviloma združuje prvine ostalih že omenjenih slogov. Gibanje je bolj “tekoče”, objem je tesen ali sproščen, glej – Gustavo Naveira.
Tango Fantasia: tango show, ki se pleše praviloma na odrskih deskah ali v kabaretih, vedno pa za gledalce. Tudi “tango para export”. Začetnik “tango fantasie” je bil Francisco “Pirincho” Canaro konec dvajsetih let, prvi profesionalni plesalci pa so začeli nastopati nekaj kasneje. Največji razcvet pa je tango show doživel šele v drugi polovici osemdesetih in v devetdesetih letih, zlasti s projekti Companie Tango X2. Tango fantasia se pleše tudi na nekatere Piazzollove teme, pa na glasbo Mariana Moresa, sicer pa na klasične, ki jih posebej priredijo za show. Izvira iz tanga de salon, vendar zahteva še več prostora, ker vsebuje skorajda akrobatske elemente in veliko ganchov (brc). Silno neprimerno je uporabljati show elemente na milongi, ker motijo soplesalce.
Canyengue (izg: kanženge): predhodnik milonge, ples na staro, ritmično glasbo z ruralnimi vplivi iz pamp in črnskimi plesi iz prejšnjega stoletja, razvil se je v prvem in drugem desetletju 20. stoletja. Slog plesa na glasbo Roberta Firpa, Francisca Canara iz zgodnjih let, Francisca Lomuta, Edgarda Donata, Orquesta tipica Victor, Julia de Cara,… Plesalke plešejo brez prekrižanja (crozada je nastala šele v 40-ih letih). Objem je tesen, plesalca pa nista vzravnana, temveč malo poklekata v kolenih. Elementi so omejeni, saj takrat, ko je bil canyengue moden, ženske še niso nosile kratkih krilc ali hlač, temveè dolga ozka krila. Koraki so kratki.
Tango Rioplatense: tango iz območja Rio de la Plata med Buenos Airesom in Montevideom oziroma Mar del Plato na jugu. Ta izraz se uporablja zlasti takrat, ko želimo opozoriti na širši pomen tanga, kot zgolj glasbo ali ples Buenos Airesa in gre seveda v prid Urugvajcem, ki si tudi lastijo tango kot svoje izvirno kulturno sporočilo (Montevideo je glavno mesto Urugvaja).
1. Tango nuevo: novi tango, avantgardistična smer, ki sta jo ob zatonu zlate dobe v poznih petdesetih letih predstavila Astor Piazzolla in Horacio Salgan. Tango z močnimi vplivi newyorskega jazza, zlasti bepopa. Ni namenjen plesu, Piazzollo pa radi uvrščjo v tango showe.
2. Tango nuevo: novi tango, toda tokrat v plesu. “Tango nuevo” je izrazito pedagoški pristop v strukturni analizi plesa, ob upoštevanju BA tradicije, vendar ob vpeljavi novih plesnih kombinacij in korakov, ki jih prej še niso poznali. Slog: pokončen in dokaj odprta postura (plesni objem), velik poudarek na osi obeh plesalcev. Značilne “novosti” so obrnjeni ocho in spremembe v smeri obratov, žensko vodenje in podobno. Predstavniki tega sloga v učenju so predvsem Pablo Veron, Gustavo Naveira in Chicho (Mariano Frumboli). Zelo nezaželen pri “stari” šoli tango učenja, ki jo je utemeljil Antonio Todaro (Zotto, Leandro y Andrea in drugi).
1. Milonga: eden od treh glasbenih izrazov tanga, poleg tanga in kreolskega valčka (vals criollo).
2. Milonga: zabava ob tangu, ples, tudi tango de salon.
3. Milonga con traspie, tudi milonga falsetti: slog milonge s pogostim sinkopiranjem in hitrimi, kratkimi koraki.
Candombe: afriški ples in glasba z izrazitimi tolkali. Kulturno izročilo bivših črnih sužnjev, ki so ga izvajali v svojih, črnih barrijih, eden takih se je imenoval Mondongo, in je vplival na nastanek tanga. Tudi: milonga candombe. Candombe se igra še danes, a predvsem v Urugvaju in predvsem med temnopoltimi.
Cortina: glasbeni vložek, ki jasno razlikuje eno tando od druge. Lahko je ne-tango glasba, pogosto salsa ali celo neplesna glasba, saj ni namenjena plesu, temveč spremstvu plesalke za mizo in “ogled” (plesišča, gostov).
Practica: za razliko od milonge, druženje, katerega namen je vaja v tango plesu.
Ronda: smer plesa, obratno od smeri urinega kazalca.
Ric-tic-tic ritem: “po domače” označujemo slog, ki ga je najbolje predstavila glasba Juana D’Arienza, njegovega prijatelja Biagija in nekaterih drugih velikih glasbenikov (Tanturi, tudi Rodriguez). Praviloma gre za 2×4 (dvočetrtinski) tango, vendar pozor: včasih slišimo celo 3×2 takt oziroma sinkopirani ritem. Nekateri tango orkestri so igrali tango v 2×4 času, vendar z 3×2 ritmom. Plesni koraki so včasih predlagani kot slow-slow-quick-quick-slow,… ampak gre bolj za predlog kot pa za pravilo. Drugič spet je možno naslednje zaporedje, slow-slow-quick-quick-quick, slow,… oziroma 1-2-1-2-3. Spet drugi plešejo takole: quick, quick, quick – quick, quick, quick in tako naprej.
Tanda: zaporedje treh do petih tangov, milong in valčkov, ponavadi istega orkestra.
Abrazo: objem, plesni položaj
Adornos: okraski
Amague: trik, “fake”, prevara, preteč gib, na primer udarec ob tla (farppe) pred korakom
Arrastre: poteg (noge). Plesalec potegne z nogo partnerkino nogo, lahko se nadaljuje na drugi strani (cadena).
Barrida: prenos (noge), zamah. Plesalec prenese z nogo plesalkino nogo. Tudi “llevada”.
Bicicleta: Kolo. Plesalec z nogo ujame partnerkino nogo in jo v zraku zavrti kot pedal pri vožnji s kolesom.
Boleo (špansko: bolear – vreči): s koleni skupaj in eno nogo sproščeno, hiter, energičen zasuk na oporni nogi. Boleo je lahko visok ali nizek, ni pa nikakor primeren za nagnetene milonge, saj plesalka lahko koga poškoduje.
Calecita: Vrtiljak. V quebradi moški vrti žensko okrog njene osi.
Cadena: Veriga. Moški in ženska izmenjaje izvajata barrido.
Cambio de Frente: sprememba strani, na primer prehod iz hoje na ženski desni strani v hojo na njeni levi.
Caminada: Tango hoja, osnova gibanja pri tangu.
Corrida: Tek, zaporedje hitrih korakov.
Corte: Rez. V tangu corte pomeni “odrezati” glasbo s sinkopiranjem ali z zadrževanjem več dob.
Crozada: Prekrižanje, ena noga prekriža drugo.
Enrosque: Zasuk. V obratu se moški hitro zavrti na eni nogi okrog svoje osi.
Firulete: Okrasek, podobno kot adorno.
Freno: Zavora, hitra zaustavitev.
Gancho: Brca, kick.
Giro: Obrat, glej tudi molinete.
Lapiz: Svinčnik. Okrasek, v katerem plesalec z nogo po tleh “riše” krožne gibe.
Llevar: Voditi, prenašati.
Llevada: glej barrida.
Media Vuelta, tudi medialuna: Polovičen obrat, t.j. manj kot v štirih ženskih korakih.
Molinete: Mlin. Ocho naprej in ocho nazaj povezana s stranskimi koraki. Osnova ženskega gibanja v obratih (giros).
Mordida, tudi “sendvič”: Ugriz. Noga plesalca se da ujeti med nogi plesalke.
Ocho: Osmica. Med hojo se plesalec v položaju, ko so kolena skupaj, zasuče na notranji nogi. Odvisno od smeri hoje, obstajata osmica naprej (adelante) in osmica nazaj (atraz).
Ocho cortado: Odrezana osmica. Namesto zasuka so koraki naprej (ali nazaj) povezani s stranskimi koraki. Pogost element v tango club slogu.
Parada: Ustavitev.
Planeo: Med obratom se moški vrti na eni nogi, medtem ko je druga sproščena in iztegnjena, tako da sledi partnerjevim nogam. Dobro izvedeni planeo daje občutek, da moški med obratom lebdi.
Quebrada: Pavza. Položaj, v katerem ženska stoji na eni nogi, druga je sproščena in iztegnjena ter ovita za njo. Pogosto ženska sloni s svojo težo na partnerju.
Resolucion natural: Zaključek figure, moški in ženska obstaneta drug pred drugim z nogami skupaj. Pogost pri učenju novih korakov, medtem ko med samim improviziranim plesom ni potreben.
Sacada: Premestitev. Plesalec premesti in nadomesti partnerjevo nogo s svojo. Pogost element v obratih.
Salida: Izhod. V tangu pomeni prve korake plesa ali izhod iz težjega elementa. “Salimos a bailar?” Greva plesat?
Sentada (špansko: sentar – sedeti). Plesalka se usede na partnerjevo nogo.
3. Glasba in sociologija tanga
1. Tango: jezikoslovci si niso edini, od kod prihaja ta beseda. Menda izhaja iz govorice priseljencev v revne četrti BA-ja, kjer je tango pomenil dno oziroma pritlehno, torej osnovno raven, tudi resnico. Drugi trdijo, da gre za besedo afriškega izvora, ki naj bi jo bili v Argentino prinesli črni sužnji iz srednje Amerike. V Gvinejskem zalivu menda še danes živi pleme Tango.
2. Tango (tudi – argentinski tango): subkultura Buenos Airesa (in Montevidea, skratka območja Rio de la Plate), ki se je začela širiti po vsem zahodnem svetu, najprej pa v Evropi, ZDA in na Japonskem približno leta 1913, dosegla svoj vrh v 40. in 50. letih in skorajda zamrla. Ponovni vzpon v 90.letih 20. stoletja.
Tanguero, tudi milonguero: plesalec tanga, ki ples sprejme za svoj način zivljenja (kar pomeni obilo ponočevanja, danes tudi veliko potovanj na milonge v druge kraje, tudi dežele).
Arrabal: (skoraj obvezno: revno) naselje oziroma predmestje Buenos Airesa, reven barrio.
Bordel: eno od primarnih prizorišč, na katerem se je začel razvijati tango ples in s tem glasba; ostali izrazi: cafe con camarreras, academias, romerias, cuartos de chinas, carpas, trinquentes, bailongos, peringundines, quilombos ali quilombos (kilombo)
Barrio: stare četrti Buenos Airesa, kjer je nastal tango, La Boca, San Telmo, Barracas, Palermo, Puente Alsina, Pompeya, Boedo, Almagro, Recoleta,… ne nujno revna četrt.
Bandoneon: diatonična harmonika, brez katere praktično ni tanga. Ima 73 tipk, zvok pa zveni drugače, ko se meh izvleče ali stisne. Po domače (lunfardo) tudi: yuele, jaula,…
Caudillo (kavdi:žo): oblastnik, karizmatični in vplivni vodja, tudi vojaški vodja iz časov osamosvojitve od španske kolonialne oblasti. Danes ima beseda slabšalen pomen.
Campañas de Desierto: bojni pohodi argentinskih naseljencev in milic na Indijanska naselja v puščavah (v času naseljevanja Argentine).
Chamuyo: drek, sicer pa tudi vsak spor ali pretep
Circo Criollo: kreolski cirkus. Glej: sainete porteño.
Cocoliche: figura revnega priseljenca, praviloma Italijana. Pavliha, tudi Cocoliche je bil sprva figura v gledališču, z značilno govorico. Primer: Fata v nanizanki TV Dober dan.
Compadre: Zgleden mož, vodja družine in skupnosti, gospodar, pogosto bivši gaučo, pastir, ki se je preselil v Buenos Aires.
Compadrito: Ponavadi nabrit mladec, tanguero, član druščine mladih mož, včasih zvodnik.
Confinflero: Zvodnik.
Conventillo: sprva leseni, nato zidani nizki stanovanjski bloki, v katere so naselili priseljence iz Evrope. Obupni stanovanjski pogoji, skupna kuhinja na dvorišču, slabe sanitarije,…
Cortes y Quebradas: elementi prvotnega, izvirnega tanga, ki so bili še dokaj vulgarni, saj so namigovali na seks.
Criollo: kreolski. Označba za prebivalce španskega rodu rojene v Argentini, kasneje je criollo postalo kar identično “domačemu”, kar pomeni iz Buenos Airesa. Glej: gringo.
Duello criollo (due:žo krio:žo): sprva “kreolski duo”, kar pomeni dvoboj dveh moških na nož, a kasneje je ta označba pomenila pevski duo (na primer Gardel- Razzano, Matel-Dante)
Gallego (ga-žego): Galicijec, toda beseda velja za vse priseljence iz Španije.
Gringo: sprva Italijan, a danes so gringos vsi severni Američani in Evropejci.
Guardia Vieja: Stara Garda, glasba in glasbeniki do približno 1920, 1925.
Habanera: (afro)kubanski ples, ki je močno vplival na tango oziroma milongo. Poslušaj: Georges Bizet: Habanera iz opere Carmen.
Lunfardo: Dialekt Buenos Airesa, v katerem je bila napisana večina tango lirike. Beseda prihaja iz dialektizma “lonbardo”, ki pomeni “tisti, iz Lombardije” (severna Italija). Kot ena od 19 nacionalnih akademij v Argentini, obstaja tudi Academia para Lunfardo (ustanovljena že 1962).
Mala Junta: slaba družba, družba compadritov (tudi istoimenska skladba Julia de Cara).
Milonguita: lahka punca, pogosto mlada, revna, čedna priseljenka iz Evrope, ki je postala prostitutka. Figura v zgodnjih tango pesmih.
Niño Bien: dobri fant, ponavadi sinovi bogatih družin iz Centra (barriji: San Nicolas, Microcentro, Recoleta, ulica Florida, avenija Corrientes, Callao …), ki so prihajali v barrije San Telmo, La Boca, Barracas na ples.
Orquesta Tipica: značilen tango orkester, ki ga sestavljajo bandoneon, bas, klavir ali pianino in violina.
Payador: potujoči pevec iz pamp
Porteño: oseba ali pridevnik, ki označuje vse, kar je izvirno iz Buenos Airesa, celo letni časi v Piazzolli, sicer pa predvsem prebivalci BA (iz porto: pristanišče).
Ruso: sprva označba za vse priseljence iz Vzhodne Evrope in Jude
Sainete Porteño in Circo Criollo: Argentinsko ljudsko gledališče
Sexteto Tipico: značilni sekstet, dva bandoneona, kontrabas, dve violini, klavir
Tango Andaluz: andaluzijski tango, eden od virov argentinskega tanga, sicer pa različica flamenca, ki se je razvila iz habanere.
Tango Cancion: tango pesem, vokalni tango.
Tano: Italijan, iz besede Neapolitano (Neapeljčan)
Trata de blancas: trgovina z belim blagom (prostitutkami), ki je potekala še na koncu 19. stoletja
4. Slovenski slovarček lunfarda
Lunfardo: iz »Lonbardo« tisti, iz Lombardije
Nekatere značilnosti:
Lunfardo ima nekatere značilne lastnosti slengov, ki so lastne tudi na primer ljubljanskemu, pa beograjskemu in drugim, na primer deljenje in pre-postavljanje besed. Primer: »manga« (rokav od srajce) postane »gaman«, saj je tvorec delil besedo na »man« in »ga« ter ju zamenjal. Še ena inverzija: rafa = farra (žur).
Opazni so mnogi dialektizmi iz italijanščine (»yurno« – iz »giorno« = día ali slov. dan), toda tudi iz afriških jezikov oziroma afriškega izvora (»matungo« je kljuse, »marocco« = denar, “Mondongo” je bil sredi 19. stoletja znani črni geto v BA, ki je pomembno vplival na nastanek tanga)
Vidimo tudi, da so preštevilne besede lastne življenju malih tatov, roparjev, prostitutk, zvodnikov in drugih malih kriminalcev ter prestopnikov, kar zelo jasno kaže na značilnost življenja v barrijih Buenos Airesa na prelomu iz 19. v 20. stoletje.
Izjemno močno navzoč je glalol »gledati«, »opazovati«, »motriti«, biti osredotočen, fiksiran na nekaj. To nam pove, da življenje v takratnem BA ni bilo lahko, temveč je od človeka zahtevalo nenehno opreznost, previdnost, osredotočenost,…
Nekaterih izrazov v slovenskem jeziku preprosto ni: »conventillo« so bile večje stanovanjske zgradbe, v katere so naselili, ali katere so najeli prišleki iz Evrope. Danes se jih lahko vidi v La Boci. Prav tako nimamo tako številnih besed za tako različne načine kršenja zakona, pa za prostitutke in – na splošno za ženske. Kot imajo Arabci nekaj sto besed za pesek, Kitajci za riž in Eskimi za sneg in led, Slovenci imamo številne nazive za “kralja živali” pujsa (gujdek, prašiček in še mnoge druge…), tako imajo porteñi številne besede za žensko in vse, kar je z njo povezano. Izrazi imajo različne pomene, tako je »mujer« le ženska, toda »mina« pomeni »žensko, ki je pravi zlati rudnik (torej: prostitutka)«, »gabarita« je na primer punčka. Ostali izrazi: papa, piba, pebeta, papusa, paica, mina, mueble, budin, bagayo, fané, garaba, garabita, feba, grela, milonguera, milonguerita, mueble, quemera, mujerecita,… to jih je 19, ampak zagotovo jih je še več.
= Al bardo: krasti brez načrta
= Atorrar, apoliyar: zaspati
= Alcahuete: opravljivec
= Atorrante: vagabund
= Apronte: priprava
= Arrastre: gripa
= Ana Ana: provizija
= Azoteitis: psihične motnje
= Aterrizar: prizemljitev (psihična, kot npr. streznitev)
= Atacado: čisto nor na, imeti fiksne ideje, biti fiksiran na
= Abatatado: zmešan, osupljen, zbegan
= Aceitar los patines: naoljiti drsalke = prostituirati se
= A la gurda: skrivati se
= Al pucho: v smeteh, brez zveze, nepotrebno
= Amarrocado: vklenjen = poročen
= Amasijarse: ubiti se, narediti samomor, pretirano garati
= Amurar: umiriti se, zapreti se, tudi zaslužiti
= Arranyar: urediti
= Araca: pozor, nevarnost!
= Arrebezarse: jeziti se
= Apoliyo: sanjariti
= Abocar: navezati se na nekoga
= Ancu: alarm, preplah
= Araña: alarm
= Arrabal: revna mestna četrt, slum
= Acanalar: raniti se s hladnim orožjem
= Bacán: moški, ki si lasti žensko, bogat moški
= Barrio: mestna četrt
= Berretín: domišljija, iluzija, močna želja za čim
= Buyón: živilo, hrana
= Bulín: stanovanje
= Batidor: izdajalec, špicelj, vohun
= Bute: odlično(st)
= Bondi: avtobus
= Batuque: zmeda
= Budín: lepa ženska
= Bagayo: grda ženska
= Busarda: želodec
= Boleta: samomor
= Border: psihični bolnik, norec, bedak, loj, butelj,
= Chacar: krasti
= Convoy: »conventillo«, blok s stanovanji za priseljence
= Casimba: blagajna (kasa)
= Chafe: vigilant, prostovoljni varnostnik
= Curda: pijanka ali pijanec
= Cana: kifeljci = policija
= Catrera: postelja
= Cazote: udarec
= Chantapufi: oseba, ki se zadolžuje brez namere, da bi kdaj vrnil
= Cusifai: oseba
= Capelún: klobuk
= Canflia: zvodništvo
= Canfli: posrednik, zvodnik
= Caturo: štekam, razumem, kopčam
= Careta: predrznež, nesramnež
= Cafúa: ječa, zapor
= Coco: glava
= Chorro: lopov, tat
= Cocinado: »kuhan«, končal je, z njim je fertik
= Coche: dvigalo (na sodišču)
= Conejo: »zajec«, socialni delavec v zaporih
= Checonato: ček
= Chacado: bolan, bolna
= Chongo: butelj
= Choclo: koruzni storž, toda tudi bingelj, penis
= Caño: goljufija
= Calalo: učenje kraje
= Cabarote: kabaret
= Cachuzo: pokvarjen, bolan, nezdrav, zloben
= Cachada: šala, štos, hec, vic
= Cafiolo: zvodnik
= Camisulinero: specialist za žeparjenje iz srajc in suknjičev
= Ciego: »slep«, suh, brez denarja
= Campana: pomočnik lopovu, ki mu pomaga s podatki, ovaduh
= Canfinflero: zvodnik, ki ima samo eno prostitutko
= Campaneo: nadzor, vigilantstvo
= Cartero: tat, ki krade pošto
= Cantar: »zapeti«, priznati zločin ali prekršek
= Cascarria: stari, že neaktiven goljuf
= Compadrada: domišljavost, dejanje, ki ga naredi le compadre ali compadrito
= Confite: naboj, strel, projektil
= Cautivo: denarna enota (peso)
= Camote: zaljubljenost
= Cargar corte: potegniti nož (ali drugo hladno orožje)
= Chefuacute: klobuk
= Cotorro: stanovanje
= Cumparsa, cumparsita: (iz italijansko: comparsa) študentski karneval, udeleženci imajo maske, a navadna oblačila
= Dañado: ranjen, zloben
= Dar dique: dobiti denar, zaslužiti pod lažno pretvezo
= Deschavar: priznati
= Debute: čudovito, optimalno
= Dequerusa: pozor, znak za nevarnost
= Descuidista: lopov, ki izkoristi neprevidnost svoje žrtve
= Dilatar: zmeda, nered
= De cotelete: poševen, nagnjen
Escrucho: prevara
= Estrilar: besneti
= Encurdelarse: nažlampati se (napiti se)
= Engrupir: zaslužiti, dobiti denar
= Escabiar: piti vino ali drugo pijačo
= Embroque: pogled
= Escruche: blago (roba)
= Encanutado: zapornik
= Embole: nasprotje
= Embrocar: gledati, osredotočiti se
= Encanastar: zapreti, aretirati
= Encanutar: zapreti nekoga v tubo, aretirati
= Empalmadores: tisti, ki povzročijo izginotje igralnih kart ali predmetov
= Encordada: kitara
= Enfarolado: okičen, okrašen
= Engrupichir: združuti se (v skupino)
= Estrilento: vznemirjen, iritiran
= Escobero: kitarist
= Escabio: alkohol (na splošno)
= Escruchante: vlomilec
= Espor: šport, telesna aktivnost
= Estaño: krčmar, točaj
= Esquiyo: nevolja, slaba volja, izbruh jeze, jeza
= Faso: cigareta, čik
= Filo: ljubezen, navezanost
= Fané: grda ženska, grdavša
= Funyi: klobuk
= Fueye: bandoneón
= Fifi: moški, ki se nosi po modi, gizdalin
= Feite: brazgotina
= Fungi: klobuk
= Farra: zabava, razvedrilo
= Farabute: bahač, važič
= Faca: nož, bodalo
= Fariñera: velik nož
= Feba: ženska
= Fiaca: lakota, požrešnost, tudi debilnost
= Falluto ali fayuto: ponarejen, tudi ponarejevalec
= Floreo: privzdig pri igranju kart
= Funshe: klobuk
= Furca: način oropanja žrtve, pri kateri žrtev najprej onesposobiš, lopov, ki ropa na ta način
= Gacho: klobuk z zavihanimi krajci
= Gayola: ječa, zapor
= Grajera: zaupanja vreden potepuh, brezdomec, ki so mu gospoda zaupali pse, da jih je sprehodil po ulici Florida, tudi zaščitnik živali
= Garrón: zastonjska storitev prostituke v zahvalo moškemu za njegovo pomoč
= Grilo: zadnji žep na hlačah
= Galleteao: užaljen, prizadet, ozmerjan, okaran od ženske
= Gaman: rokav na srajci
= Gancho: prst (na roki), trnek za ribe
= Garaba, Garabita: punčka
= Gavión: zapeljivec, don Juan
= Gilí: brihten, izkušen, pameten
= Grela: ženska
= Guillar: žeti, pobrati letino, zaslužiti
= Gurda: odličnost
= Garabito: fant, fante, poba
= Grupo: laž, prevara
= Jaula: bandoneón
= Jirafa: »žirafa«, ulična svetilka, lanterna
= Junar: gledati, zijati, poznati
= Jiquero: kriminalec, ki deluje na daljavo
= Jodido: škodljiv, bolan, nezdrav
= Jailaife: tepec, pavliha, gizdalin, nadutež, bizgec
= Lunfardo: lunfardo, tudi lopov, lump
= Lastrar: jesti
= Lengue: (bela) ruta okrog vratu (compadre)
= L.C: »ladrón conocido«, znani tat
= Lavandero: »pralec«, advokat, odvetnik
= Leones: hlače
= Logi: smotko, bedak
= Linusa: lenoba
= Laburante: »delavec«, kriminalec
= Lampar: dati (nekaj nekomu)
= Lance ali Lanza: različni pripomočki za žeparjenje
= Limosnero: tat, ki krade denar iz pušice v cerkvi
= La Pesada: oddelek kriminalistične policije
= Mosca: denar
= Manguear: fehtati, žicati za denar
= Merza: v slabem stanju, za en drek kakovost
= Milonguera: ženska za zabavo v kabaretu (ni prostitutka)
= Mina: »rudnik«, sprva ženska, ki se je prodajala za zvodnika, tudi ženska lopova, danes v splošni uporabi za žensko
= Merengue: hrup, vrišč, direndaj
= Miché: moški, ki ženski plača za storitev
= Matungo: kljuse
= Morfar: jesti
= Minga: ne, nič, nula (poudarjeno)
= Mueble: »pohištvo«, toda v tem primeru ženska
= Mirón: »glednik«, oko
= Magallanes: malo nor, bedast, norčav, neumen
= Miqueta: pretep s pestmi, obračun s pestmi
= Misho: ubogi, reven
= Malandra: prestopnik, kriminalec, nebodigatreba (na splošno)
= Maletero: tat, ki krade prtljago
= Malevaje: slaba ulica, tam kjer živijo sami lumpi
= Mancar: kopčati, razumeti, kapirati
= Maringote: mornar
= Marquillado: goljufanje pri kartah
= Marroca: verižica na žepni uri
= Marroco: kruh, denar
= Marrusa: garbanje, tepež, pretep s pestmi, obračun s pestmi
= Mishé: bogat moški, ki ženski plača za storitev
= Morlaco: peso, denarna enota
= Masoca: mazohist ali pesimist
= Matina: jutro, dopoldne
= Mayorengo: kifeljc, policist
= Machera: tatica v trgovinah
= Mejicaneada: pretihotapljeno ali nakradeno blago
= Mistonguelaje: druščina revnih ljudi, sirotinja
= Monseñor: »monsinjor«, orodje za odpiranje vrat, oken, vitrih
= Najusar: gledati
= Nales: krajša beseda od »nacionales«, bankovci nacionalne valute
= Nena: punčka
= Ñoqui: udarec s pestjo (na gobec)
= Nuria: negotov (nepogosto)
= Pacoy: paket, zavitek
= Paica: ženska
= Papa, papusa: dekle, deklica
= Pebeta: deklica
= Pamela: bedast, neumen, norčav
= Pierna: »noga«, sposoben, izkušenj
= Pucho: čik, cigareta
= Punguia: žeparjev plen
= Purriá: bi lahko (podrá)
= Quemera: ženska, ki dela pri ognjišču
= Rafa: inverzija od »farra«, žurka, veseljačenje, zabava
= Rante: krajša beseda od »atorrante«, vagabund, neprijetnež, nebodigatreba
= Rantifusa: neprijeten, zloben
= Ranún: stopnjevanje od »rana«, velik navihanec, prebrisanec, zelo zvit
= Rechipé, chipé: mega, stopnjevanje od odlično
= Refilar: dati
= Robreca: inverzija od »cabrero«, živčen, vznemirjen
= Sacar la chala: dobiti denar
= Shusheta: tepec, pavliha, gizdalin, nadutež
= Taquero: policijski komisar, tudi plesalec
= Tarro: čevelj
= Taura: buren, gobezdav
= Vacache: »que vacache!« izgini, odjebi (vulg.)
= Vento: denar
= Yurno: dan