Priznanje
Besedilo: Enrique Santos Discépolo in Luis César Amadori
Glasba: Enrique Santos Discépolo
Hote sem zapravil tvojo ljubezen
le za to, da bi te rešil.
Zdaj me sovražiš
in jaz sem srečen,
skrivam se
in te objokujem.
Spomin name
je verjetno grozen…
Vedno sem te pretepal kot nor.
A če bi vedela,
kako velikodušno sem ti tako
plačal tvojo ljubezen…
Sonce mojega življenja!
Bil sem nesrečnik,
in ko sem padel,
nisem hotel,
da bi bila ob meni,
in ker sem te tako ljubil,
tako močno kot svojo nesrečo,
sem za to, da bi te rešil,
lahko naredil le to,
da me zdaj sovražiš.
Danes, ko sem preživel grozno leto,
sem te videl.
Ugriznil sem se,
da te nisem poklical.
Bila si lepa kot sonce,
ustavljali so se,
da so te lahko gledali.
Sicer ne vem, ali si tisti,
ki te je naredil tako lepo,
to zasluži,
vem le, da me okrutna revščina,
ki sem ti jo sam nudil,
opravičuje, ko te gledam,
kako si lepa,
saj boš živela bolje
od mene daleč stran…
Sonce mojega življenja!
Bil sem nesrečnik,
in ko sem padel,
nisem hotel, da bi bila ob meni,
in ker sem te tako ljubil,
tako močno kot svojo nesrečo,
sem za to, da bi te rešil,
lahko naredil le to,
da me zdaj sovražiš.
Tango – Priznanje (Confesion) je bil napisan leta 1931.
Prevedla Barbara Pregelj.
Confesión
Fue a conciencia pura
que perdí tu amor…
¡Nada más que por salvarte!
Hoy me odias
y yo feliz,
me arrincono pa’ llorarte…
El recuerdo que tendrás de mí
será horroroso,
me verás siempre golpeándote
como un malvao…
¡Y si supieras, bien,
qué generoso
fue que pagase así
tu buen amor..!
¡Sol de mi vida!…
fui un fracasao
y en mi caída
busqué dejarte a un lao,
porque te quise
tanto…¡tanto!
que al rodar,
para salvarte
solo supe
hacerme odiar.
Hoy, después de un año
atroz, te vi pasar:
¡me mordí pa’ no llamarte!…
Ibas linda como un sol…
¡Se paraban pa’ mirarte!
Yo no sé si el que tiene así
se lo merece,
sólo sé que la miseria cruel
que te ofrecí,
me justifica
al verte hecha una reina
que vivirás mejor
lejos de mí..!